Na strehi Hrvaške
Lepoto surovega krasa Dinare, gorskega masiva v zaledju Dalmacije, vam bodo razkrile vrtače, škraplje, kraška polja, jame. Nekaj je v tej divji naravi, kar vabi in poziva k raziskovanju, vzbuja spoštovanje, a hkrati pomirja in sprošča. Tu človek in kamen že stoletja prepletata svoje zgodbe, se imata rada in spoštujeta, drug drugemu odvzemata in hkrati drug drugemu vlivata življenje. To močno povezanost boste odkrili v Naravnem parku Dinara, ki je bil za naravni park razglašen leta 2021. S 629,48 kvadratnih kilometrov obsega gore Dinaro, Troglav in Kamešnico, izvir reke Cetine in njen zgornji tok s Hrvatačkim, Paškim in Vrličkim poljem.
Dinara je gora vzhodno od mesta Knin in severno od Peruškega jezera, s Troglavom in Kamešnico na jugovzhodu, razteza pa se v 84 kilometrov dolg masiv.
Na Dinari je tudi najvišji vrh Hrvaške, istoimenski vrh Dinara, ki je visok 1831 metrov in je poznan tudi pod imenom Sinjal, vendar ta ni najvišji vrh masiva. S 1913 metri nadmorske višine je ta čast pripadla Troglavu, ki pa je na ozemlju Bosne in Hercegovine.
Divjina v osrčju Dalmacije
Naravni park Dinara je naravna meja med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Nahaja se na območju dveh dalmatinskih županij, večji del v Splitsko-dalmatinski, manjši pa v Šibeniško-kninski, ter zajema območja mest in občin Knin, Biskupija, Kijevo, Civljane, Vrlika, Hrvace, Sinj, Otok in Trilj.
Skoraj navpične skalne pečine ustvarjajo prepoznavno krajino Dinare. To območje specifičnega dinarskega krasa je bogate biotske raznovrstnosti z endemičnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot so bebijski nagelj, ilirsko grabljišče, gomoljasta zečina ter dinarski voluhar in planinski žutokrug.
Čeprav na območju Dinare ni površinskih tokov, podzemlje skriva kompleksno omrežje, ki zbira vodo večinoma v porečju reke Cetine in v manjši meri v porečju reke Krke. Ob vznožju Dinare so številni vodni viri, ki občasno poplavijo rodovitna kraška polja.
Če morda niste vedeli, je po Dinari ime dobilo gorovje, ki se razteza vse od slovenskih Alp pa do planine Šar v Makedoniji
Dinaridi so tipično kraško območje z ostrimi kraškimi oblikami, borno vegetacijo, pomanjkanjem vode in razmeroma ostrim podnebjem. Dinaride povezuje Via Dinarica, mreža pohodniških poti od Slovenije do Albanije s tremi glavnimi potmi – Zelena, Plava in Bela.
Razgledi, zaradi katerih je poplačan vsak korak
Razgled z najvišjega vrha Dinare, oziroma Sinjala, kot ga tudi imenujejo, se razteza na jezero Peruća, gore Troglav, Promina in Svilaja. Na vrhu Hrvaške se boste počutili veličastno. Zato se izplača vložen trud in vsak korak. Do njega vodi sedem pohodniških poti iz smeri Knina, od katerih ima najkrajša 5,7 kilometra in jo boste prehodili v treh urah. Če se odločite za najdaljšo pot do vrha Dinare z 18,9 kilometri, boste potrebovali približno šest ur.
Izkušeni pohodniki svetujejo pohodništvo po Dinari spomladi in jeseni, ko ni tako vroče, zato je za osvajanje vrhov najbolje načrtovati dva dni s spanjem v planinskih domovih ali kočah. Planinski dom Brezovac se nahaja na približno 1050 metrih nadmorske višine in je najboljše izhodišče za vzpon na vrh Dinara. Če se odločite, da ga boste osvojili, sta vam na voljo še dve koči – Glavaš v istoimenski vasici na vzhodnih pobočjih gore in Martinova košara v bližini vrha.
Iz osrčja krasa izvira Cetina, njen turkizni izvir Glavaš ali Veliko vrilo pa je svetovna atrakcija, geološki spomenik narave, idealno mesto za najlepše fotografije za Instagram.
Izvir je še posebej privlačen iz ptičje perspektive, ker spominja na oko.
Čeprav vas kliče, da zaplavate, kopanje v izviru reke Cetine ni dovoljeno. Vendar naj vam ne bo žal, saj temperatura vode nikoli ne preseže deset stopinj Celzija. S tega še premalo raziskanega izvira se na pot do morja podaja 100,5 km dolga kraška lepotica, njen čudežni kanjon pa je zaščiten kot pomembna pokrajina.
Nad izvirom Glavaš je bila ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja zgrajena pravoslavna cerkev Gospodovega vnebovzetja.
Nekaj sto metrov stran je impresivna starohrvaška cerkev sv. Spasa iz 9. stoletja, eden najpomembnejših hrvaških spomenikov zgodnjega srednjega veka. Gre za edinstven primer westwerka, monumentalnega pročelja na zahodni strani. Vsekakor jo obiščite v vasi Cetina v občini Civljane.
Kolesarjenje, jahanje, rafting, vožnja s kanuji ali kajaki, sprehajanje, pohodništvo, off-road, lov in ribolov – izberite, kar imate radi in uživajte v prostoru, kateremu je življenje vdihnila reka.
Jezero Peruća
Po nekdanjih ulicah potopljenih vasi zdaj plavajo postrvi, krapi in kleni, ribiči pa v miru in tišini potrpežljivo čakajo na svoj kapitalni ulov. Poleti se tukaj osvežijo plavalci, lokacija pa je tudi zelo priljubljena med veslači. Med hudimi sušami se iz jezera prikažejo ostanki samostana iz 14. stoletja, ki je ujet na njegovem dnu. Narava je naravnost božanska. Gore, kamen in voda, ki jim ni videti konca. Jezero Peruća je eno največjih na Hrvaškem, nastalo pa je konec petdesetih let 20. stoletja s polnjenjem vode iz Cetine po izgradnji 56 metrov visokega jezu. Leži v bližini vasi Donji Bitelić, 16 kilometrov severno od Sinja. Nedaleč od jezera se na strmem skalovju nahaja srednjeveška trdnjava Prozor. Če si želite ogledati trdnjavo, se lahko z avtomobilom pripeljete do majhne vasice Maovice v bližini Vrlike, nato pa nadaljujete po poti peš približno 25 minut. Na vrhu boste lahko uživali v čudovitem razgledu na Vrliko in okoliške vasi, izvir reke Cetine, vrh Kamešnice in jezero Peruća.
Kanjon reke Krčić
Kanjon reke Krčić z 22 metrov visokim istoimenskim slapom, ki pada v izvir reke Krke, je ena najlepših pokrajin na Hrvaškem. Do ustja reke Krčić in izvira reke Krke se pride iz vasi Kovačić, tri kilometre severovzhodno od Knina. Poleti reka in slap presušita, se pa zato razkrije vhod v jamo, iz katere izvira Krka.
Ob toku reke vodi ozka neasfaltirana cesta, zgrajena leta 1784. Čeprav se po njej lahko vozite z avtomobilom, je najlepše, če se sprehodite. Hoja od ustja do izvira bo trajala približno dve uri in pol.
Dostopen je iz vseh delov srednje Dalmacije, uradnih vhodov ni, vstop pa je brezplačen. Naravni park Dinara je najbolje obiskati spomladi in jeseni. Takrat je narava najlepša v vsem svojem sijaju in barvah, tokovi in slapovi pa so čudoviti.
Širše območje Naravnega parka Dinara je del Hrvaške z najvišjimi temperaturami poleti, zato se izogibajte napornim aktivnostim in plezanju po vrhovih.
Vedeti morate, da srečanje z volkom, šakalom, lisico in kačo ni izključeno, zato se na izlet na Dinaro podajte organizirano, najbolje v družbi izkušenih planincev. Ne pozabite vzeti dovolj vode, obvezna pa je tudi ustrezna obutev.
Za več informacij obiščite uradno spletno stran Parkov Hrvaške.
Na Dinari je več koč in zavetišč, ki bodo nudila prenočišča pohodnikom.
Vsekakor je mogoče priporočiti apartmaje, počitniške hiše, turistične kmetije in tudi ambientalne restavracije ter gostilne, ki ponujajo lokalne dobrote, kot so sinjski arambašići (avtohtona sarmi podobna jed), triljske žabe in jegulje, postrvi iz kraških rek, uštipci (miškam podobne ocvrte kroglice iz testa).
In če si zaželite morja, boste z avtomobilom do obale potrebovali največ 40 minut.
Dalmacija, kot je še niste spoznali! Pridite in odkrijte njeno divjo stran v Naravnem parku Dinara.
